PELKO.com

Včeraj je umrl predsednik. A o tem so dovolj napisali že drugi. O njegovi veličini tudi, zato o tem ne bom zgubljal besed.
Se pa je meni osebno ob tem zgodilo nekaj nenavadnega. Utrnila se mi je solza. Pa ne takoj, ko sem to izvedel, ampak danes, dan kasneje. Ne bom rekel, da sem jokal, pa vendar se je solza utrnila in imel sem solzne uči. Pa drugače nisem jokav tip človeka in so se mi solze utrnile samo ob izgubi najbližjih. Tokrat pa sem videl, da sem dr. Janeza Drnovška imel za sebi bližnjega. Bil je največji človek, ki ga je dala Slovenija in prepričan sem, da tudi najboljši predsednik, kar ga je kdaj koli imela in bo imela naša država.
Zato se mi zdi pobuda o preimenovanju osrednjega slovenskega letališča v Letališče dr. Janeza Drnovška zelo na mestu.
Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja.