Včeraj je umrl predsednik. A o tem so dovolj napisali že drugi. O njegovi veličini tudi, zato o tem ne bom zgubljal besed.
Se pa je meni osebno ob tem zgodilo nekaj nenavadnega. Utrnila se mi je solza. Pa ne takoj, ko sem to izvedel, ampak danes, dan kasneje. Ne bom rekel, da sem jokal, pa vendar se je solza utrnila in imel sem solzne uči. Pa drugače nisem jokav tip človeka in so se mi solze utrnile samo ob izgubi najbližjih. Tokrat pa sem videl, da sem dr. Janeza Drnovška imel za sebi bližnjega. Bil je največji človek, ki ga je dala Slovenija in prepričan sem, da tudi najboljši predsednik, kar ga je kdaj koli imela in bo imela naša država.
Zato se mi zdi pobuda o preimenovanju osrednjega slovenskega letališča v Letališče dr. Janeza Drnovška zelo na mestu.
Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja.
5 Responses to “Ko se utrne solza za predsednikom …”Leave a Reply |
Entries (RSS)
februar 26th, 2008 at 8:36
Prav imaš…ni mu enakega tukaj v Sloveniji, pa še marsikje na svetu ne. Meni je najbolj smešno to, da predstavniki koalicije kar tekmujejo v tem kdo bo povedal več lepih besed o njem, a prej so ga zezali na vsakem koraku. No, mogoče pa tokrat res mislijo iskreno, vsaj Janša je izgledal precej pretreseno.
april 1st, 2008 at 3:36
Zakaj bi vsak teden preimenovali letalisce? Se ti ne zdi, da je bil Tito vecji?
april 16th, 2008 at 12:42
Tako velik človek, pa se mu utrne solza… In to za koga?
Bo že držalo, da ljudje ne znamo ceniti to kar imamo, da občutek pogrešanja dobimo šele takrat ko to izgubimo, vendar se mi prej postavlja vprašanje kaj smo mi to imeli? PreCednika, ki je za to državo bil koristen samo takrat dokler ni snel maske. Ko se Drnovšek prelevi v navadnega Janeza postane za javnost spaka, guru, zadetek, ki je poblaznel zaradi svoje bolezni, dalajlama, ki ga mika na pot očiščenja… In ljudje so ga zaničevali, se iz njega norčevali, ker niso sprejeli. Niso sprejeli dejstva, da je tak kot je bil zadnje leto, v bistvu njegov pravi jaz. Zakaj? Ker je humano postalo nenormalno. In nesprejemljivo. Ker je Drnovšek bil Car, Janez pa postal pička. Ker je jokal skupaj s Strojanovimi in ker je v svoji fantastični dolenjščini pred očmi javnosti v kurac poslal vso slovensko malomeščansko zahrbtnost in primitivizem, ker se je potikal po raznoraznih vukojebinah po svetu in malemu človeku dal roko. Ker je bil eden redkih, ki je javnemu linču rekel stop. In ker je sam postal majhen človek kakršnega navadni Slovenčki (Vesna V. Godina, alal ti vera za ta izraz, bilo bi ga treba patentirati) ne samo da ne spoštujejo, ampak prezirajo. Ker v njem vidijo sebe. In v sebe ne zaupajo, zato rabijo Carja. In Drnovšek je to definitivno bil!
In kaj je naredil Janez? Stisnil šamar Drnovšku, tistemu Drnovšku katerega so tisoči objokovali. Če mi prezir do politike in ljudi, ki so si jo izmislili ne bi dovoljeval kakršnokoli sočutje bi se mi kakšna solza nemara še utrnila. Ampak ne za Drnovška! Za Janeza!
R.I.P. Janez
april 16th, 2008 at 4:13
Jasno je, da sem zgoraj naredil en majhen lapsus.
Če bi mi prezir do politike in ljudi, ki so si jo izmislili dovoljeval kakršnokoli sočutje bi se mi kakšna solza nemara še utrnila. Ne bi bilo nič narobe, če bi lastnik tega sajta uvedel možnost urejevanja besedila
april 16th, 2008 at 7:36
Bakfark, dobro si to napisal. Tudi meni se je utrnila solza za Janezom, ne za Drnovškom.