Arabska televizija Al Jazeera je za svoj televizijski program, ki ga predvaja v angleščini posnela oddajo Meet The President, v kateri so obiskali našega predsednika. Zanimiv se jim je zdel zaradi drugačnega načina življenja predsednika. Sprejel jih je na svojem domu na Zaplani in med drugim pokazal tudi krušno peč, v kateri si peče kruh.
Zelo osebna predstavitev torej. V omenjeni oddaji prikažejo Slovenije v zelo pozitivni luči, Slovence pa kot zelo pozitivno naravnane ljudi, kar je odlična promocija za našo državo. Toplo priporočam ogled te oddaje.
V aprilu me je pot zanesla v Albanijo, točneje v njeno prestolnico Tirano, kasneje pa še na krajši izlet v drugo najbolj obljudeno mesto Drač.
Najbolj me je Albanija zanimala prav zato, ker je o tej državi toliko predsodkov, da bi si človek predstavljal, kot da živijo 100 let za leseno žlico. Nekako sem slutil, da temu ni tako in moja slutnja se je potrdila.
V Tirani sem preživel tri dni, kar je čisto dovolj, da sem si ustvaril mnenje in če me danes kdo vpraša kako je v Tirani, bi vsakomur zelo priporočal, da jo obišče. Gre za čisto lepo razvito mesto, s prijaznimi ljudmi in kupom mercedesov. Ja, to je mesto z največjim procentom mercedesov na prebivalca. Bogatejši vozijo nove S-klase, srednji sloj stare C-klase, revnejši pa 20 let stare kupe pločevine z znamenitim trikotnikom.
Sicer mesto ni turistično naravnano, pa vendar se za popotnika najde marsikaj zanimivega. Na primer na novo zgrajena gondola na goro Dajti, od koder se vidi pogled na celotno Tirano. Pa vendar ima Tirana težavo, katere se vsi zavedajo, kljub temu pa se nič kaj ne trudijo, da bi jo rešili. To je smog. Iz gore Dajti se zelo nazorno vidi črn oblak iznad mesta, ko pa se pogovoriš z domačinom, ki celo obvlada angleško, ti le-ta reče: “Smog - because nobody obeys the law.”
Jah, jeba. Čistoča kljub vsemu še vedno ni njihova vrlina, se pa tudi to spreminja na bolje. Neverjetno veliko tujega kapitala se vlaga v Albanijo. Praktično na vsakem koraku se gradi. Nemci, Italijani, Avstrijci in Slovenci smo dovolj zgodaj ugotovili, da je Albanija hitro razvijajoče se področje in v to sem se prepričal tudi na lastne oči. Kdor misli, da lahko gre v Tirano za 10 € v žepu in s tem živi kot kralj, se krepko moti. Cene niso kaj bistveno nižje kot pri nas. Malo pivo Tirana (edino domače pivo, ki je tudi zelo dobro) stane na elitni lokaciji (stolpnica Sky Tower - najvišja zgradba v Tirani) stane tam 250 lekov ali 2 €. Drugje stane tako pivo okrog 150 lekov, torej 1,2 €. Burek in sladoled, po čemer najbolj poznamo Albance, je seveda poceni. Kar sami lahko preračunate ceno bureka. Tečaj je 1 € = 125 Lekov. Kepica sladoleda, ki ni nič boljši, kot pri nas (niti burek ne) je okrog 25 lekov.
Letališče imajo popolnoma novo in je najlepše, kar sem jih kdaj videl, ime pa nosi po najbolj znani Albanki, Materi Terezi. No, tukaj lahko vidimo, da so tudi “zaostali” Albanci še premalo zaostali, da bi letališče poimenovali po kakem političnem zaporniku iz prejšnjega sistema, kot se tega gremo v naši napredni demokraciji. Ljudje prijazni, nevsiljivi, edina hiba je, da praktično ne znajo angleško, znajo pa italijansko, česar pa jaz ne znam.
Ne smem pozabit še mesta Drač, ki leži ob morju in se nahaja 40 kilometrov od Tirane. Privoščili smo si avtobusni izletek v to letovišče, po smešni ceni vozovnice samo 100 lekov. To mesto bo čez nekaj let veliko in čudovito letovišče, saj je trenutno polovica mesta spremenjena v gradbišče. Bunkerji, ki jih je okrog 700.000 v celotni državi (da so se v času stroge izolacije Albanije vanje skrili vsi njeni državljani) se rušijo, kljub temu pa se jim ni moč izogniti, saj so praktično na vsakem koraku. Pomnik na tiste svinčene čase, ko so Albanci res najebali. Ampak zdaj se odpirajo navzven in kot kaže, jim kar dobro uspeva. Kar veliko sem pofotkal in tukaj objavljam galerijo, z veseljem pa sem na voljo na vsa vprašanja za tiste, ki morda razmišljajo o potovanju v to deželo. Ob tem pa moram tudi javno pohvaliti zaposlene v pisarni slovenske Adrie v Tirani, saj smo prišli v njihovo pisarno, povedali, da smo iz Slovenije in jih povprašali za nekaj nasvetov in so bili do nas zelo prijazni. Tako zelo, da nas je šef poslovalnice kar z avtom odpeljal do avtobusne postaje, od koder smo potem krenili proti Draču. Če bere to kakšna živina pri Adrii, ji/mu sporočam, da imate zelo prijazne ljudi zaposlene v svoji pisarni v Tirani! Vsa čast!
Svoje popotovanje v Albanijo in sicer v mesto Skader na nogometno tekmo Slovenija : Albanija je opisal Volkec v Rolanju po Skadru 1. del in 2. del, vendar je ob tem potrebno dodati, da je v Albaniji očitno centralizacija zelo močna, saj ko gledam slike in berem njegov prispevek, kar ne morem verjeti, da gre za isto državo. In, da ne pozabim. V Tirani so ceste asfaltirane, da ne bo pomote!
Vožnja po glavnem trgu v Tirani, trgu Skenderbeg, poimenovanem po največjem albanskem narodnem heroju. Voziti avto v Tirani je nekako tako, kot pri nas biti kaskader. Ne bi upal
Spremljam debato o poenotenju cen roaminga v EU, katero zelo pozdravljam. Ko sem v tujini in koga pokličem, gre že podzavestno za hitenje, ker je stvar blazno draga. Na primer iz Anglije se spomnim, da je minuta klica stala preko 400 SIT, iz Srbije preko 500 SIT. Skratka groza!
Poenotenje na €0,5 za odhodne in €0,25 na minuto za dohodne klice je čisto ok stvar, čeprav bi lahko bila cena še nižja. Ampak pustimo to. Zaenkrat bom z novo tarifo kar zadovoljen. Mi pa ena stvar ni jasna in sicer kot piše:
Operaterji bodo imeli po uveljavitvi uredbe mesec dni časa, da stranke obvestijo o novi evrotarifi. Uporabniki se bodo nato lahko v roku dveh mesecev odločili, ali bodo izbrali ponudbo z novimi cenami.
Močno upam, da se motim, a zdi se mi, da bo to zgledalo nekako takole. Mobitel/Simobil naredi nov paket, kateremu na primer reče “evro paket” in v njem gostovanje v EU dejansko stane €0,5/€0,25, naročnina je xy, cena klica v omrežju je yx itd… S tem da je v tem novem paketu cena klica znotraj omrežja bistveno višja, kot v obstoječih paketih! V obstoječih pa ostane vse skupaj popolnoma enako.
Upam, da ne bo tako. Prosim, prepričajte me, da se motim!
V kolikor se motim, bo treba iti naprej. Hrvaška. Največ gostujemo v njej. Bil je podan nek predlog, kolikor sem prebral, da se tudi Hrvaško in Turčijo vključi v to low cost roaming območje. Bi bilo prav super. Šoki po prihodu z morja so namreč pogosto kar veliki. Septembra, ko smo itak finančno na dnu, nas zadane še nenormalno visok račun za telefon, ker smo se malo preveč pogovarjali v sosednji Hrvaški.
Tu je še ena druga stvar. Če pustimo pri miru SMS, katerega cena je fiksna ne glede na pošiljatelja, je tukaj vse pomembnejši faktor GPRS. Govora je seveda o GPRS roamingu. Nesramno drag je. Pred dnevi sem bil na Hrvaškem in sem šel na internet, pri tem sem pretočil 4 MB podatkov, to pa me je stalo okrog €30,00! Saj razumem, da ne morem pričakovat takšno ceno, kot je pri nas, ampak kar je preveč, je preveč. Za isto količino prenesenih podatkov pri nas bi plačal približno €1,70, torej me gostovanje enake storitve stane okrog 18x več! To je že malo podobno kriminalu
Se bodo pobrigali tudi za GPRS roaming?
Za letos jim dam kapo dol za dohodne in odhodne klice, drugo leto pričakujem enako za GPRS roaming. Se slišimo!
Glavni urednik Nove revije, Niko Grafenauer, je še enkrat potrdil tisto o umetnikih in alkoholu. Saj ga razumem, da so morali izdajo 300. številke Nove revije dodobra zapiti, da pa pride tako nadevan v oddajo na nacionalko, ki poteka v živo, je pa tudi malce preveč. Ampak, on že ve. Pa še zelo glasen in samozavesten je bil.
Pretekli konec tedna me je zaneslo na sejem erotike, ki se je odvijal v avstrijskem Gradcu. Moram priznati, da je bilo prav zanimivo. Sicer prizorišče ni bilo pretirano veliko, se je pa na njem dogajalo kar precej, skratka bil je dober šov na več odrih. Striptizi, hardcore šovi in podobno. Ob tebi se sprehajajo nemške porno zvezde in prepotrebni starci, ki se na njih naslajajo, ampak konec koncev je vse skupaj še vedno zelo zanimivo.
Ko sem ugotovil, da se lahko s porno zvezdami celo fotkam in od njih dobim avtogram, sem storil tudi to. Pa čeprav jih ravno ne cenim kot nekakšne filmske umetnice, so pa le nastopajoče v filmih, ki so pri določenem delu populacije zelo priljubljeni, sodeč po obisku na sejmu, bi si upal trditi, da so ti filmi izredno priljubljeni. Hja, spoznal sem Julio Power in Jano Bach. No, spoznal sicer ne, ampak se lepše tako prebere. Jana Bach je prava mačkica.
Nemška porno diva Jana Bach se kar ni in ni hotela odlepit od mene
Me je pa sicer najbolj navdušila modelka iz avstrijskega kontakt magazina, katera nosi ime Dana, dobil pa sem tudi njen koledar. Po nekaj besedah z njo, sem ugotovil, da seveda ni Avstrijka, kar je popolnoma logično, saj pojem lepa Avstrijka obstaja le v teoriji (vsi drugačni, vsi enakopravni). No, ta Dana je bila Hrvatica. Vsa čast Hrvatom, za dobro seme!
Zdravo, ja sam Dana i dolazim iz Hrvatske. Da li ti se sviđa moj piercing?
Iz kupa slik, ki sem jih posnel na omenjenem sejmu, sem napravil dinamično foto galerijo, katero si lahko ogledate tukaj. Najprej pa se udobno namestite, počakajte kakšno minuto, da se galerija naloži, medtem dajte zvočnike na glas in nato uživajte v 10-minutni foto predstavitvi erotičnega sejma.
Entries (RSS)