Pa ga imamo!
Novega iPhone-a namreč. Danes so ga predstavili na Applovi razvojni konferenci v San Franciscu in kolikor so njegove specifikacije relativno razočaranje (še vedno 2 mpix kamera med drugim …), je njegova cena veliko navdušenje. Cene so se namreč kar razpolovile. 8 GB različica bo stala $199 + davek, 16 GB različica pa $299 + davek.
Če upoštevamo, da je na primer davek v Kaliforniji 8,25%, je cena z davkom za 8 GB različico $215,42, kar je v evrih približno 135 €. Upoštevaje carinsko zakonodajo, kjer je spodnja meja za prijavo na carini 175 €, lahko ugotovimo, da se bo dalo novega iPhone-a legalno švercati. Nakup preko eBaya ali prijateljev iz ZDA + plačilo poštnih stroškov in to je to.
Sicer sem že več kot pol leta lastnik iPhone-a in moram reči, da zadeva niti slučajno ni tako hudo kul, kot jo prikazujejo v medijih. Pravzaprav je iPhone zelo dober iPod, ki ima med drugim tudi možnost telefoniranja. Pisanje SMS-ov na iPhone-u je prava nočna mora in nasploh je iPhone v vlogi telefona zelo “levi”. Zato sem si omislil še Blackberry-ja, ki ga trenutno uporabljam kot primarni telefon, iPhone-a pa bolj ali manj le kot iPod.
Zanimivo je, da je novi iPhone oz. iPhone3G cenejši od navadnih mp3 predvajalnikov s to kapaciteto spomina in je že iz tega razloga zanimiv za nakup.
Predvsem pa me te cene zelo begajo, zato ker … za iPhone je trgu večje povpraševanje, kot je ponudba - zakaj torej ob lansiranju nove različice pol nižje cene?
Sumim da zato, ker bo morda treba po novem dvoletno pogodbo z AT&T podpisati že kar v Apple Store-u in ne tako, kot je to bilo doslej, ko si iPhone-a kupil v Apple Store-u in ker je bil zaklenjen, si šel na AT&T sklenit tisto naročnino in so ti ga odklenili. No, jaz sem si ga seveda šel sam odkleniti, ampak se mi zdi, da po novem to več ne bo mogoče, pač pa bo kar takšen sistem, kot je pri nas. Ali pa se morda motim in bo novi iPhone3G res cenejši kot navadni no-name mp3 predvajalniki s to kapaciteto spomina? Dvomim.
Včeraj je umrl predsednik. A o tem so dovolj napisali že drugi. O njegovi veličini tudi, zato o tem ne bom zgubljal besed.
Se pa je meni osebno ob tem zgodilo nekaj nenavadnega. Utrnila se mi je solza. Pa ne takoj, ko sem to izvedel, ampak danes, dan kasneje. Ne bom rekel, da sem jokal, pa vendar se je solza utrnila in imel sem solzne uči. Pa drugače nisem jokav tip človeka in so se mi solze utrnile samo ob izgubi najbližjih. Tokrat pa sem videl, da sem dr. Janeza Drnovška imel za sebi bližnjega. Bil je največji človek, ki ga je dala Slovenija in prepričan sem, da tudi najboljši predsednik, kar ga je kdaj koli imela in bo imela naša država.
Zato se mi zdi pobuda o preimenovanju osrednjega slovenskega letališča v Letališče dr. Janeza Drnovška zelo na mestu.
Naj počiva v miru in naj mu bo lahka slovenska zemlja.
Pravkar sem se vrnil iz nekajdnevnega izleta po Franciji, pravzaprav najbolj po Parizu. Obširnejšo reportažo bom objavil v naslednjih dneh, za zdaj pa objavljam samo dve fotki in sicer zato, ker sem včeraj imel priložnost v živo videti čisto pravega Arnolda Schwarzeneggerja!
Zgodilo se je tako, da sem čisto po naključju postal paparaco.
Bilo je včeraj, 25. junija, ob 17. uri. Hodili smo od Slavoloka zmage proti Louvru, ko smo na Trgu Concord zagledali protokolarna vozila, zato je naš pogled padel na sredinsko vozilo, v katerem smo predvidevali, da bi znal biti predsednik kake države. V tistem trenutku je ta “nekdo” odprl okno in zagledali smo Arnolda Schwarzeneggerja! Mimo nas se je peljal Terminator! Vzkliknil sem “Schwarzenegger je!” in kar naenkrat smo prijeli za fotoaparate in začeli teči za tem avtomobilom, kot da bi nekako slutili, da bo dokaj hitro izstopil. Poleg nas so začeli teči še nekateri drugi turisti, ko so zaslišali, da sem izgovoril Schwarzijevo ime. In ni nam bilo treba teči veliko, saj se je protokolarna kolona že čez kakih 50 metrov zaustavila, pred enim od najbolj elitnih hotelov na Trgu Concord., to je Hotel de Crillon. Nenadoma so iz vozila stopili varnostniki in potem še Arnie. Pred vhodom v hotel so že stali hotelski varnostniki, kateri so nam onemogočali priti v večjo bližino guvernerja Kalifornije. To pa nas ni preprečilo, da smo v zrak dviginili fotoaparate in vse povprek fotkali. Meni je uspelo kar dobro in tako imam na dveh fotkah jasno vidnega Arnolda Schwarzeneggerja. Če nam ne bi hotelski varnostniki tako težili, bi imel fotk še več in še bolj jasne bi bile, ampak lahko povem, da so mi kar dobro uspele in sem na njih zelo ponosen. Lahko bi rekel “ne iščem nič posebnega, samo malo se hvalim!”
Sprva ves vzhičen, sem šele nekaj trenutkov zatem začel sestavljati kocke in potem mi je postalo jasno, zakaj smo kaki dve minuti pred tem pred ameriško ambasado v Parizu videli v pripravljenosti kolono blindiranih chevroletov. Jasno, saj je državo obiskal guverner njihove najbolj obljudene zvezne države. Hotel, v katerega je vstopil Arnie, je v neposredni bližini ameriške ambasade. Do naključij torej pri takem obisku ne sme priti. In tudi ni prišlo. Razen spleta okoliščin, da smo bili ob točno določenem trenutku na točno določenem mestu in zrli v točno določen avto, v katerem je sedela točno določena zvezda. Ja, zdaj se tudi jaz počutim kot čisto pravi paparaco.
Zdaj sem na spletni strani kalifornijskega guvernerja našel novico, da se je Arnie včeraj sestal s francoskim predsednikomSarkozy-jem.
Tukaj pa vam še ponujam, da si ogledate kar je zabeležilo oko mojega fotoaparata.
V aprilu me je pot zanesla v Albanijo, točneje v njeno prestolnico Tirano, kasneje pa še na krajši izlet v drugo najbolj obljudeno mesto Drač.
Najbolj me je Albanija zanimala prav zato, ker je o tej državi toliko predsodkov, da bi si človek predstavljal, kot da živijo 100 let za leseno žlico. Nekako sem slutil, da temu ni tako in moja slutnja se je potrdila.
V Tirani sem preživel tri dni, kar je čisto dovolj, da sem si ustvaril mnenje in če me danes kdo vpraša kako je v Tirani, bi vsakomur zelo priporočal, da jo obišče. Gre za čisto lepo razvito mesto, s prijaznimi ljudmi in kupom mercedesov. Ja, to je mesto z največjim procentom mercedesov na prebivalca. Bogatejši vozijo nove S-klase, srednji sloj stare C-klase, revnejši pa 20 let stare kupe pločevine z znamenitim trikotnikom.
Sicer mesto ni turistično naravnano, pa vendar se za popotnika najde marsikaj zanimivega. Na primer na novo zgrajena gondola na goro Dajti, od koder se vidi pogled na celotno Tirano. Pa vendar ima Tirana težavo, katere se vsi zavedajo, kljub temu pa se nič kaj ne trudijo, da bi jo rešili. To je smog. Iz gore Dajti se zelo nazorno vidi črn oblak iznad mesta, ko pa se pogovoriš z domačinom, ki celo obvlada angleško, ti le-ta reče: “Smog - because nobody obeys the law.”
Jah, jeba. Čistoča kljub vsemu še vedno ni njihova vrlina, se pa tudi to spreminja na bolje. Neverjetno veliko tujega kapitala se vlaga v Albanijo. Praktično na vsakem koraku se gradi. Nemci, Italijani, Avstrijci in Slovenci smo dovolj zgodaj ugotovili, da je Albanija hitro razvijajoče se področje in v to sem se prepričal tudi na lastne oči. Kdor misli, da lahko gre v Tirano za 10 € v žepu in s tem živi kot kralj, se krepko moti. Cene niso kaj bistveno nižje kot pri nas. Malo pivo Tirana (edino domače pivo, ki je tudi zelo dobro) stane na elitni lokaciji (stolpnica Sky Tower - najvišja zgradba v Tirani) stane tam 250 lekov ali 2 €. Drugje stane tako pivo okrog 150 lekov, torej 1,2 €. Burek in sladoled, po čemer najbolj poznamo Albance, je seveda poceni. Kar sami lahko preračunate ceno bureka. Tečaj je 1 € = 125 Lekov. Kepica sladoleda, ki ni nič boljši, kot pri nas (niti burek ne) je okrog 25 lekov.
Letališče imajo popolnoma novo in je najlepše, kar sem jih kdaj videl, ime pa nosi po najbolj znani Albanki, Materi Terezi. No, tukaj lahko vidimo, da so tudi “zaostali” Albanci še premalo zaostali, da bi letališče poimenovali po kakem političnem zaporniku iz prejšnjega sistema, kot se tega gremo v naši napredni demokraciji. Ljudje prijazni, nevsiljivi, edina hiba je, da praktično ne znajo angleško, znajo pa italijansko, česar pa jaz ne znam.
Ne smem pozabit še mesta Drač, ki leži ob morju in se nahaja 40 kilometrov od Tirane. Privoščili smo si avtobusni izletek v to letovišče, po smešni ceni vozovnice samo 100 lekov. To mesto bo čez nekaj let veliko in čudovito letovišče, saj je trenutno polovica mesta spremenjena v gradbišče. Bunkerji, ki jih je okrog 700.000 v celotni državi (da so se v času stroge izolacije Albanije vanje skrili vsi njeni državljani) se rušijo, kljub temu pa se jim ni moč izogniti, saj so praktično na vsakem koraku. Pomnik na tiste svinčene čase, ko so Albanci res najebali. Ampak zdaj se odpirajo navzven in kot kaže, jim kar dobro uspeva. Kar veliko sem pofotkal in tukaj objavljam galerijo, z veseljem pa sem na voljo na vsa vprašanja za tiste, ki morda razmišljajo o potovanju v to deželo. Ob tem pa moram tudi javno pohvaliti zaposlene v pisarni slovenske Adrie v Tirani, saj smo prišli v njihovo pisarno, povedali, da smo iz Slovenije in jih povprašali za nekaj nasvetov in so bili do nas zelo prijazni. Tako zelo, da nas je šef poslovalnice kar z avtom odpeljal do avtobusne postaje, od koder smo potem krenili proti Draču. Če bere to kakšna živina pri Adrii, ji/mu sporočam, da imate zelo prijazne ljudi zaposlene v svoji pisarni v Tirani! Vsa čast!
Svoje popotovanje v Albanijo in sicer v mesto Skader na nogometno tekmo Slovenija : Albanija je opisal Volkec v Rolanju po Skadru 1. del in 2. del, vendar je ob tem potrebno dodati, da je v Albaniji očitno centralizacija zelo močna, saj ko gledam slike in berem njegov prispevek, kar ne morem verjeti, da gre za isto državo. In, da ne pozabim. V Tirani so ceste asfaltirane, da ne bo pomote!
Vožnja po glavnem trgu v Tirani, trgu Skenderbeg, poimenovanem po največjem albanskem narodnem heroju. Voziti avto v Tirani je nekako tako, kot pri nas biti kaskader. Ne bi upal
Spremljam debato o poenotenju cen roaminga v EU, katero zelo pozdravljam. Ko sem v tujini in koga pokličem, gre že podzavestno za hitenje, ker je stvar blazno draga. Na primer iz Anglije se spomnim, da je minuta klica stala preko 400 SIT, iz Srbije preko 500 SIT. Skratka groza!
Poenotenje na €0,5 za odhodne in €0,25 na minuto za dohodne klice je čisto ok stvar, čeprav bi lahko bila cena še nižja. Ampak pustimo to. Zaenkrat bom z novo tarifo kar zadovoljen. Mi pa ena stvar ni jasna in sicer kot piše:
Operaterji bodo imeli po uveljavitvi uredbe mesec dni časa, da stranke obvestijo o novi evrotarifi. Uporabniki se bodo nato lahko v roku dveh mesecev odločili, ali bodo izbrali ponudbo z novimi cenami.
Močno upam, da se motim, a zdi se mi, da bo to zgledalo nekako takole. Mobitel/Simobil naredi nov paket, kateremu na primer reče “evro paket” in v njem gostovanje v EU dejansko stane €0,5/€0,25, naročnina je xy, cena klica v omrežju je yx itd… S tem da je v tem novem paketu cena klica znotraj omrežja bistveno višja, kot v obstoječih paketih! V obstoječih pa ostane vse skupaj popolnoma enako.
Upam, da ne bo tako. Prosim, prepričajte me, da se motim!
V kolikor se motim, bo treba iti naprej. Hrvaška. Največ gostujemo v njej. Bil je podan nek predlog, kolikor sem prebral, da se tudi Hrvaško in Turčijo vključi v to low cost roaming območje. Bi bilo prav super. Šoki po prihodu z morja so namreč pogosto kar veliki. Septembra, ko smo itak finančno na dnu, nas zadane še nenormalno visok račun za telefon, ker smo se malo preveč pogovarjali v sosednji Hrvaški.
Tu je še ena druga stvar. Če pustimo pri miru SMS, katerega cena je fiksna ne glede na pošiljatelja, je tukaj vse pomembnejši faktor GPRS. Govora je seveda o GPRS roamingu. Nesramno drag je. Pred dnevi sem bil na Hrvaškem in sem šel na internet, pri tem sem pretočil 4 MB podatkov, to pa me je stalo okrog €30,00! Saj razumem, da ne morem pričakovat takšno ceno, kot je pri nas, ampak kar je preveč, je preveč. Za isto količino prenesenih podatkov pri nas bi plačal približno €1,70, torej me gostovanje enake storitve stane okrog 18x več! To je že malo podobno kriminalu
Se bodo pobrigali tudi za GPRS roaming?
Za letos jim dam kapo dol za dohodne in odhodne klice, drugo leto pričakujem enako za GPRS roaming. Se slišimo!
Entries (RSS)