Radarji = Kangler, četudi pravno “ni krif”

Zgodba radarji je včeraj doživela sodni epilog glede ugotavljanja domnevnih nezakonitosti posameznikov, ki so pri načrtovanju, podpisovanju in drugače pri projektu sodelovali. Tudi bivšemu županu Francu Kanglerju. Zadeva je pravno gledano torej jasna; niso storili očitanih jim kaznivih dejanj.

Kaj ta ugotovitev pomeni za mesto, za preteklost in prihodnost? Dejansko nima nobene dodane vrednosti za preteklost, nosi pa tveganja za prihodnost. Seveda je pomembna za vse vpletene, predvsem za Franca Kanglerja.

Za preteklost nima nobenega pomena iz razloga, ki ga je nekoč navedla nekdanja vrhovna državna tožilka in pravosodna ministrica, mama sedanjega predsednika vlade Zdenka Cerar: “Vsaka lumparija še ni kaznivo dejanje”.

Najbolj žalostno iz celotne zgodbe bo to, da bi kdo potegnil zaključek, da bi projekt »radarji« šel skozi in se ne bi nič zgodilo, če bi takratno županstvo bolje pripravilo komunikacijsko strategijo za takšen projekt. To bi bilo sporočilo, da je možno takšno neumnost, kot je bila postavitev vseh teh radarjev in način kako bi se radarji in semaforizacija plačali, možno prodati Mariborčanom.

Četudi so bili vsi vpleteni zelo skrbni z urejanjem postopkov in dokumentacije, so pamet prebivalcev tega mesta krepko podcenili, če pustimo ob strani Računsko sodišče in druge inštitucije, ki so opozarjali na nepravilnosti. Zato nosijo politično odgovornost in jo bodo morali tudi v prihodnje. Predvsem zaradi dveh razlogov:

  • Prvič, ker bo reševanje celotne zgodbe »radarji« MOM stalo kar precej denarja. Upam, da kdo ne misli, da bo sedaj, ko ta zgodba ni več vprašanje kazenskih postopkov, postala sprejemljiva in bo predlagal vključitev radarskega sistema. Če kdo od mestnih svetnikov misli tako, naj to javno takoj pove. V kolikor ne, se verjetno zaveda, da je bila to velika neumnost, četudi ne kazniva.
  • Drugi razlog ima bolj dolgoročne razsežnosti. Zaradi tako izpeljanega projekta, še zlasti v Mariboru, pa tudi širše v Sloveniji, se ljudem kar dvignejo dlake na koži, ko se omeni javno – zasebno partnerstvo. To predstavlja še toliko večji problem, ko zaradi podfinanciranja občin v Sloveniji, ta oblika dejansko postaja verjetno edina možnost v financiranju projekta lokalnih skupnosti, tudi reševanja nekaterih komunalnih problemov. To pa predstavlja velik izziv za politično odgovornost tako za preteklost kot za prihodnost.

Skratka, za projektom “radarji” ni stala občinska čistilka, pač pa Franc Kangler! In tega dejstva ne more spremeniti nobena odločitev nobenega tožilstva ali sodišča.

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *